Because in the night like this everything comes crushing down on me.
Ker si povsod, čeprav te nikjer ni.
Zato, zato, zato.
Ko že mislim da je konec, da je končno enkrat konec, si tam. Stojiš v temi in tišini, z nasmehom in srčkastimi očali. Človek, ki nikomur ne pripada. Jaz.

Ne znam se te znebit.
Midva pa, en z drugim briševa preteklost, medtem ko obadva predobro veva da je nikoli ne bova nadomestila.
It makes me fucking depressed.
It makes me want to pull a gun to my head and just do it.

Ampak, saj veš, teh dvajset minut depresije bo minlo. In potem bo vse spet v redu. Perfektno super.
Nazaj k meni, brez emocij za nikogar in vse.
V popolnoma brezčutno življenje z edino skrbjo nad psom.
Ker te ljubim od nekdaj ampak samo za teh dvajset minut.


//Če bil bi veren, kot se da verjeti,
če dal bi sebe, ker se dam vzeti,
če se prelijem čez tvoje platno,
a bi mi rekla, da je bilo enkratno?

In če bi vse postalo navada,
bi me še imela rada?//