Bojno polje.
Žičnata ograja in mine.

Ne, odnekdaj delam to.
Zakaj?
Nevem, verjetno zato ker ne maram ljudi.
Postavim zid. Pa ne zato da bi potisnila ljudi vstran.
Ampak zato, da bi videla kdo ga je zmožen preplezat.
Na prste lahko preštejem osebke, ki so ga uspeli.
Pa srečna sem da so ga.
Vsaj nekdo vztraja.

Počasi, počasi boš tudi ti na vrhu.
Ne obupaj!

Sem padla po stopnicah pa so rekli da me je Bog štrajfno.
Pa nisem mela moči razlagat da je mene Bog štrajfno že s tem da sem se rodila.
/a.d./

Neverjetno je kako lahko gledaš razpadati svoje življenje in ne moreš narediti čisto nič.
Še tone salotejpa ti v tem primeru ne bodo pomagale.
Vsi odhajajo.
Prosim. Ne pusti me same na tem krutem svetu.
Kimmie!

Zakaj gledati na ljudi kot na poglavlja v knjigi?
Prižgi si cigaret.
Od danes naprej kadim.
Škodim si.
Kri.
Počutim se živo.
Ali pa tudi ne.
Nevem, nisem se še odločila.

/tequilla/

Cigaretni dim in zlomljena skodelica.
Koščki povsod. Preveč jih je. Predrobni so.
Nima smisla.
Tone lepila bi porabili za tole.
Ni vredno.
Nisem vredna.
Vsako noč nekdo drug.
Drug človek.
Mar veš, da ti vsak poljub ukrade delček duše?
In da z vsakim, ki te ni vreden, pada tvoja cena?
Ironija - pa ne da bi mene to zanimalo.
In zdaj naju lahko spremeni še razdalja.
Ni mi mar. Ali pa mi je. Sej nevem, kaj je boljše.
Ker je vse isto.

Tipkam. Pišem. Odpiram. Zapiram. Lepim. Odpošljem.
Danes postavljen rekord. 20min ne-mišljenja o tebi.
Potem na okensko polico poleti golob, kot da bi vedel da je že predolgo.
Se zdaj počutiš kot Bog?
Afrodita.
Ne zameri mi. Ne ignoriraj me.
Nevem - mogoče spet igram žrtev, vendar tokrat vem da je vse na meni.
Nič več nevem.
Borim se sama s sabo. S tem kar je prav. S tem kar mislijo drugi.
V drugačnosti nočem biti še bolj drugačna.
Oprosti,

toda jaz te ljubim.

Pijane misli ustvarjajo iluzije.
Pijane misli dajejo nov smisel.
Vodka.
Povožen pes in mrtva gos. Kje si ti?
Tvoj pogled me dvigne do neba, njegova prisotnost me sklati nazaj dol.
Spet ista pesem, kajneda?
Spet isto sranje.
Nasvet - ne pij več ko si z mano.
Jaz s teboj ne pijem več - in svet je resničnejši.
Bolj pristen, poln barv in okusov.
A kaj hudiča, ko vse spominja nate.
Nimam poguma.
A mogoče je potrebna tvoja beseda, tvoj pogled da bi si upala.
Ogenj, led. Kot tista pesem si na začetku tretjega dela.

Eh. Nima več smisla. Pesek polzi. Ne čaka nikogar.
Le budale čakajo.
In kot so dejali, jaz spadam med njih.

A kaj naj, ko je tvoj vonj moj zrak.

Da živim.


(Razcefraj mi dušo s svojo igranostjo.)

Kovčki.
Zlizano usnje in vonj po tobaku.
Spet ste tukaj, Gospod?
Obrne se in vpraša zakaj.
Zakaj te to zanima?
Mar imaš mogoče srce?
Preveč vprašanj si reče, se obrne in izgine v naslonjaču.
Ničkolikokrat je vedel da dela napako pa se ji ni hotel izogniti.
Ničkolikokrat je v tistih hladnih nočeh lagal, da bi si zapolnil dušo.
Ničkolikokrat je ugotovil, da mu osnovna prvina sveta ne leži najbolje.
Da ubija ljudi. Da ubija sebe.
Ni vedel.
Ali pa ni hotel vedeti.
Dvojni viski.
Prazen revolver.
Ste že videli koga, ki so ga ustrelili pa ni krvavel?*
Naboj. Vrtinec misli in zraka.
Sproži.
Poglej ga no fantiča, mar ne da ima srce?