"Show me a hero, and I’ll write you a tragedy."
AU MILIEU DE L’HIVER, J’AI TROUVÉ QU’IL Y AVAIT, EN MOI, UN ÉTÉ INVINCIBLE. ET CELA ME REND HEUREUX. CAR IL EST DIT QUE PEU IMPORTE À QUEL POINT LE MONDE POUSSE CONTRE MOI, EN MOI, IL Y A QUELQUE CHOSE DE PLUS FORT. QUELQUE CHOSE DE MIEUX, POUSSANT DROIT DE RETOUR.

Veter!
četrtek, 24. december 2009, 04:49


Ljudje se te spomnijo ko brije mrzel veter in ga preklinjajo.
A zdaj ga že dolgo ni bilo.
In ti izginjaš kot peruti nebes.

Pridi mrzel Veter!
Ljudje te včasih vseeno potrebujejo,
čeprav si hladen in brezčuten.
Jaz zate gojim ljubezen.
In ti brezčutno greješ mi srce,
čeprav te sovražim.
Sovražim kako me delaš mrzlo,
kako me počasi ubijaš.

Pojdi zdaj!
Dovolj te je bilo.
Na vzhodu vstaja nekdo drug.
Ta ne bo hladen in brezčuten.
A kaj mi to pomaga, Veter,
ko te vedno hočem nazaj,
četudi sije novo Sonce?!

Pojdi Veter!
A se vedno vrni!

Noč.
ponedeljek, 21. december 2009, 11:48

Na vse večne čase.
Ko dih postane premrzel in objem nepomemben.
Ko misli odplavajo na površje in postanejo to kar sem.
V noči plavam z bledo luno na travniku iluzij.
A vedno znova prihaja dan in to uniči.
Misli umrejo s prvim sončnim sijem.
Ljubezen zate umre.
A se vsako noč vrne.

oh, noč, kako te ljubim.
In kako ljubim tebe v noči!

In potem, se vsak večer sprašujem, če bo kdaj prišla noč in bo to ostala.
Ko ne bo Sonca in ne bo Tebe.

Ne skrbi.
petek, 18. december 2009, 10:39

Ni pomembno kaj počneš.
Ne moreš kar izbrisati vsega.
Tvoja žalost,
tvoj strah,

tvoj prezir,

tvoja bolečina.
Zdaj vse pripada meni.
Ne boj se.
Ko bo tema izginila, bom jaz še vedno tukaj.

Čeprav sva drugačna,
bo zarja prekinila tiho kričanje najinih src in najini duši osvobodila verig.


r.i.p.
sreda, 16. december 2009, 05:07

Po nebu plešejo snežinke,
tiho, veselo se zibajo sem in padajo,
padajo nežno na trdna tla.
Na okno sledi zmrzali,
na snegu sledi zlomljenega okna.
Ni te več.
Odšla si že zdavnaj.
Zlomila steklo tega sveta in odletela.
Še vedno mi pričaraš solze na ličnice,
ko se spomnim tvojega nasmeha.
Nasmeha, ki je do konca verjel da bo preživel.
Pa ni zmogel.
Nebo je vzelo tvojo dušo, zemlja tvoje telo.
Ali te v tej zimi nič ne zebe?
Mene greje tvoj dolgo izgubljeni nasmeh.
Nasmeh, ki je ostal samo meni.



/
sobota, 12. december 2009, 07:33

Mar še vedno ne slišiš odmeva Kaligulove ugotovitve, da se človek šele s krutostjo izravna bogovom?
Samo tako jim lahko postaneš enak.

Nesmisel je temelj življenja
in človek pač mora častiti absurd.

Umiram.
torek, 8. december 2009, 08:56

Bledi nasmehi,
prazna srca.
Sočutje daleč, daleč za obzorjem.
Ljudje so postali stroji,
brez srca, brez ljubezni-
vse poganja pohlep, želja po slavi,
vsi se ženejo za osebnimi interesi.
Na cesti umira otrok.
Ljudje kdaj boste spoznali,
da egoizem ni edina vrednota življenja?

.
ponedeljek, 7. december 2009, 09:37

Krasijo naj te veje z pisanimi listi moje odtujene jeseni.

Drevo.
nedelja, 6. december 2009, 11:11


Drevo. Drevo Ljubezni. Drevo ljudi.
Drevo na polju,
in drevo v mestu.
In ti, kje si ti?
Pojdiva, pojdiva k drevesu dekle!
Jutro bo in ti odhajaš.
Bila si kot polnočna voda, težka, turobna a nežna hkrati.
Posebna. Kot jaz.
Utrnila si zvezdo skupaj z mojim srcem.
Rekla si mi, da me ljubiš.
Kje so ostale te besede?
Daleč, daleč.
Odšle so s prvim andaluzijskim vetrom.
Ostala pa sem samo jaz.
In drevo.
Drevo na polju in drevo v mestu.


-in zdaj čakam, čakam da mi vrneš srce. In zvezdo.
Bom kot on. Poosebljeno trplenje za dolgo izgubljeno ljubezen.
Bom samo še senca prejšnega jaza.
In drevesa, pod katerim sva lovili sanje, ko si mi rekla da me ljubiš.

Tanka, rdeča črta.
09:24

Ali si pravična? Dobra? Imaš zaupanje v laži?
So te imeli vsi radi?
Verjemi, tudi mene so.
Ali si predstavljaš, da tvoje trpljenje ne bo nič manjše, ker si ljubila dobroto in pravico?

Tema in svetloba.
Sovraštvo in ljubezen.
Ali so delovanje istih misli, izraz istega obraza?
Oh, moja duša! Naj bom zdaj s teboj!
Poglej skozi moje oči. Poglej stvari, ki si jih ustvarila.
Prečudovite stvari.


Zakaj bi me moralo biti strah umreti?
Pripadam tebi.
Če te v tem življenju več ne srečam, hočem občutiti praznino.
Samo en pogled iz tvojih oči, in moje življenje bo tvoje.
Če bo moj čas prišel prej, te bom čakala na drugi strani temnih vod.…


To veliko zlo. Od kod prihaja? Kako se prikrade na svet?
Iz katerega semena, katere korenine je pognalo?
Kdo počne, kdo ubija?
Ropa nas življenja in svetlobe.
Uničuje nas z idejami kaj vse bi se lahko zgodilo.
Ali to koristi zemlji?Ali pomaga travi rasti, soncu sijati?
Je to zlo tudi v tebi? Si že prišla do te točke?

Obstaja samo ena stvar, ki jo človek lahko naredi-
najde nekaj, kar je popolnoma njegovo in si naredi svoj otok.
Welcome soul searches.
Layout: Ho ho hopefully
Browser: Mozilla Firefox
Screen: 1280X800

It's not just something you take, it's given.

.


Mémoires
oktober 2009 november 2009 december 2009 januar 2010 februar 2010 marec 2010 april 2010 maj 2010 junij 2010 julij 2010 avgust 2010 september 2010 oktober 2010 november 2010 december 2010 januar 2011 februar 2011 marec 2011 avgust 2011 september 2011 oktober 2011 november 2011 december 2011 januar 2012 februar 2012 marec 2012 april 2012 junij 2012 avgust 2012 september 2012 oktober 2012 november 2012 december 2012 januar 2013
Layout by tuesdaynight